Mlin

Plavajoči

Mlin na Muri

Na zasanjani ravnici Pomurja

Mura neprestano spreminja svojo strugo, se cepi v rečne rokave, dela mrtvice, poplavlja gozdove in s tem ustvarja eksplozijo neštetih oblik življenja – naš najbogatejši ekosistem, loko. Je edina večja slovenska reka, ki ji zaenkrat na svojih bregovih še uspeva ohranjati naravno dinamiko.

Postavitev plavajočega mlina

Sama ideja postavitve plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih je ideja domačina Martina Mlinariča – Tineta in sega v leto 1996. Mlin je nastal pod vodstvom gradbenega odbora, ki je dobil moralno in finančno podporo v Krajevni skupnosti Ižakovci, Občini Beltinci, v vaških društvih ter pri krajankah in krajanih.

Tesarska dela je izvedel mojster Rudi Poredoš, mlinarska pa Konrad Repa. Mlin v celoti plava na vodi, je privezan in izkorišča naravno pretočno hitrost vode. Mlinsko kolo se je prvič zavrtelo 13. avgusta 1998. Izdelan je po načrtih nekdanjih mlinov iz neposredne okolice.

Značilnosti mlina na Muri

Za ižakovski plavajoči mlin je značilno, da ima oba čolna (kumpa) na vodni površini in ničesar na obrežju. Na večjem kumpu, brežnem kumpu, stoji celotna stavba z vsemi mlinskimi napravami. Na njem je tudi nosilec osi za pogonsko kolo. Na manjšem kumpu (navodni kump), ki je bolj oddaljen od obrežja, je nosilni steber za pogonsko leseno os in pogonsko kolo. Iz mlinske stavbe vodi na mali kump povezovalni pod. Na navodnem kumpu je možno dvigovati zapornico in servisirati steber pogonske osi.

Kump je iz hrastovega in macesnovega lesa, stebri in nosilci so iz hrastovega lesa, mostnice ob straneh in dno kumpa pa iz macesnovega lesa.

Ob vhodu v mlin je na desni strani vhoda »mlinarjeva soba«, manjši prostor, namenjen tudi mlinarjevemu počitku. V ostalem, večjem in odprtem prostoru mlina, je velik pogonski zobnik na nosilnem stebru. V ospredju nosilne osi je nameščen železni mehanizem za dvigovanje ali spuščanje glavne grede.

Želite obiskati Otok ljubezni in njegovo neokrnjeno naravo ?

Vabljeni na ogled mlina in broda na Muri, spoznajte büjraše in büjraštvo, sprehodite se med tulipani in si oglejte tkalsko delavnico. Sprostite se v neokrnjeni naravi Otoka ljubezni.

Mlin na Otoku ljubezni

Foto: Simon Škafar, www.simonskafar.com

Reka in ljudje

Plavajoči mlini na Muri

Po zasanjani ravnici Pomurja…

… pokrajine na skrajnem severovzhodu Slovenije, ubira svojo pot reka Mura. V Avstriji izvira kot gorska reka,  a se kmalu razlije po ravnini in skozi Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko odvijuga kot počasna nižinska reka, dokler se ne združi z reko Dravo na skupni poti proti Donavi in Črnemu morju.

Mura neprestano spreminja svojo strugo, se cepi v rečne rokave, dela mrtvice, poplavlja gozdove in s tem ustvarja eksplozijo neštetih oblik življenja – naš najbogatejši ekosistem, loko. Je edina večja slovenska reka, ki ji zaenkrat na svojih bregovih še uspeva ohranjati naravno dinamiko.

Še nedolgo nazaj je ljudem predstavljala nepredvidljivo naravno silo, ki so jo spoštovali in se je bali. Ko je poplavljala, je s seboj odnašala vse, kar ji je stopilo na pot: brodove, mline, hrano, življenja … Prebivalci ob Muri so trepetali pred mogočnim nadnaravnim bitjem, Murskim duhom, a so znali živeti z reko, se ji prilagoditi in se z njo spoprijeti v boju za zemljo. Z dolgimi snopi vej in kamenjem so utrjevali bregove, temu so rekli büjranje, junakom, ki so opravljali to nevarno in težko delo, pa büjraši. Pred desetletji so büjraše zamenjali traktorji in bagri, ki so z modernim načinom regulacije reke začeli vztrajno spreminjati dotedanji način življenja reke, bregov in ljudi.

Mlin na Otoku ljubezni

Moč reke Mure

PGD Ižakovci smo skupaj s potapljači PRS Gornja Radgona in gasilci PGD Gornja Radgona zavarovali odneslo kolo našega mlina na Muri.

Mlin na Otoku ljubezni v Ižakovcih

Neokrnjena narava

Plavajoči mlini danes postajajo vedno bolj prepoznaven simbol prizadevanj za neagresivno poseganje v naravne procese našega življenjskega prostora, saj nam kažejo možnosti, kako lahko koristimo vodno energijo brez škodljivih vplivov na okolje.

Vez s preteklostjo

Vezi s preteklostjo dajejo življenjsko energijo naši identiteti.  Ohranjena znanja in spretnosti naših prednikov bogatijo našo sedanjost in prihodnost.

Dobrodošli med BÜJRAŠI

Ljudje so se spopadali z reko in jo zabüjrili. Iz büjranja se je razvil spoštovan poklic büjraš. Ime izhaja iz prekmurske besede büjr, kar pomeni približno to, kar v slovenščini jez.

Büjraški dnevi

Da spomin na nekdanje življenje ob Muri in na bogato narodno izročilo ne bi nikoli zbledel, se na Otoku ljubezni ob plavajočem mlinu vsako leto avgusta zberejo büjraši, mlinarji, predice, tkalke, lončarji, pletarji, brodarji, kmetje, ljudski godci ter pevci, da obiskovalcem pričarajo delček življenja preteklih dni.

Velikost pisave
Kontrast