Mlin

Plavajoči

Mlin na Muri

Na zasanjani ravnici Pomurja

Mura neprestano spreminja svojo strugo, se cepi v rečne rokave, dela mrtvice, poplavlja gozdove in s tem ustvarja eksplozijo neštetih oblik življenja – naš najbogatejši ekosistem, loko. Je edina večja slovenska reka, ki ji zaenkrat na svojih bregovih še uspeva ohranjati naravno dinamiko.

Posebnost panonske krajine

Mura že dolga stoletja pozna plavajoče mline, mogočne konstrukcije z mlinskim kolesom med dvema velikima čolnoma, s klini in jeklenimi vrvmi vpete na obrežje.  S takimi mlini ljudje niso posegali v tok reke, le spremljali so ga in se mu prilagajali. Ko je reka narasla in poplavljala, se je z gladino vred dvignilo tudi mlinsko kolo, ki bi ga sicer voda preplavila ali odnesla.

Plavajoči mlini

Še na začetku 20. stoletja je po nekaterih podatkih na Muri mlelo žito več kot sto mlinov. Do današnjih dni je preživel le eden, Babičev mlin v Veržeju, ki je zaščiten kot dragocena tehniška dediščina. Mlinarska hiša na obrežju, povezana s pogonskim kolesom na dveh čolnih, prijazno odpira vrata obiskovalcem vse dni v tednu.

Otok ljubezni in novo življenje

Babičev mlin v Veržeju pa ni več edini. Že več kot deset let mu družbo dela na novo postavljen lesen plavajoči mlin na zelenem Murinem otoku v Ižakovcih. Domačini so ga poimenovali kar Otok ljubezni in tudi ideja o novem mlinu je nastala iz ljubezni in spoštovanja do zakladov, ki jih daje ta čarobna zelena pokrajina.

Plavajoči mlin so prizadevni domačini postavili po arhivskih načrtih zadnjega delujočega mlina v bližnji vasi Gornji Bistrici. Danes v mlinu  meljejo žito tako, kot so to počeli nekoč. Otok ljubezni pa je postal priljubljena izletniška točka ljubiteljev naravne in kulturne dediščine ter tiste magične privlačne sile, ki jo nosi v sebi pokrajina ob Muri. Do mlina pridemo po brvi ali se popeljemo z brodom, ki predstavlja še en zaščitni znak sobivanja pomurskih ljudi z reko.

Reka in ljudje

Plavajoči mlini na Muri

Po zasanjani ravnici Pomurja…

… pokrajine na skrajnem severovzhodu Slovenije, ubira svojo pot reka Mura. V Avstriji izvira kot gorska reka,  a se kmalu razlije po ravnini in skozi Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko odvijuga kot počasna nižinska reka, dokler se ne združi z reko Dravo na skupni poti proti Donavi in Črnemu morju.

Mura neprestano spreminja svojo strugo, se cepi v rečne rokave, dela mrtvice, poplavlja gozdove in s tem ustvarja eksplozijo neštetih oblik življenja – naš najbogatejši ekosistem, loko. Je edina večja slovenska reka, ki ji zaenkrat na svojih bregovih še uspeva ohranjati naravno dinamiko.

Še nedolgo nazaj je ljudem predstavljala nepredvidljivo naravno silo, ki so jo spoštovali in se je bali. Ko je poplavljala, je s seboj odnašala vse, kar ji je stopilo na pot: brodove, mline, hrano, življenja … Prebivalci ob Muri so trepetali pred mogočnim nadnaravnim bitjem, Murskim duhom, a so znali živeti z reko, se ji prilagoditi in se z njo spoprijeti v boju za zemljo. Z dolgimi snopi vej in kamenjem so utrjevali bregove, temu so rekli büjranje, junakom, ki so opravljali to nevarno in težko delo, pa büjraši. Pred desetletji so büjraše zamenjali traktorji in bagri, ki so z modernim načinom regulacije reke začeli vztrajno spreminjati dotedanji način življenja reke, bregov in ljudi.

Mlin na Otoku ljubezni

Moč reke Mure

PGD Ižakovci smo skupaj s potapljači PRS Gornja Radgona in gasilci PGD Gornja Radgona zavarovali odneslo kolo našega mlina na Muri.

Mlin na Otoku ljubezni v Ižakovcih

Neokrnjena narava

Plavajoči mlini danes postajajo vedno bolj prepoznaven simbol prizadevanj za neagresivno poseganje v naravne procese našega življenjskega prostora, saj nam kažejo možnosti, kako lahko koristimo vodno energijo brez škodljivih vplivov na okolje.

Vez s preteklostjo

Vezi s preteklostjo dajejo življenjsko energijo naši identiteti.  Ohranjena znanja in spretnosti naših prednikov bogatijo našo sedanjost in prihodnost.

Dobrodošli med BÜJRAŠI

Ljudje so se spopadali z reko in jo zabüjrili. Iz büjranja se je razvil spoštovan poklic büjraš. Ime izhaja iz prekmurske besede büjr, kar pomeni približno to, kar v slovenščini jez.

Büjraški dnevi

Da spomin na nekdanje življenje ob Muri in na bogato narodno izročilo ne bi nikoli zbledel, se na Otoku ljubezni ob plavajočem mlinu vsako leto avgusta zberejo büjraši, mlinarji, predice, tkalke, lončarji, pletarji, brodarji, kmetje, ljudski godci ter pevci, da obiskovalcem pričarajo delček življenja preteklih dni.