TKANJE

Otok ljubezni

Tkalska delavnica

Pridelava, preja in tkanje

Po 1. svetovni vojni se je začelo veliko povpraševanje po lanu, saj je primanjkovalo surovin za izdelavo oblačil.

Tako so ljudje v Dolinskem predelu Prekmurja začeli množično pridelovati lan in ga tudi ročno predelovati.

Na novo smo lan v Ižakovcih za potrebe turističnih in kulturnih prireditev začeli pridelovati po letu 1992.

V tkalski delavnici ženske – imenovane Skupina lan, članice Društva za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci, prikazujejo potek predelave lanu, prejo lanu in tkanje.

Tkalstvo

Tkalstvo je bilo poleg lončarstva najpomembnejša domača obrt in dejavnost v Sloveniji.

Tehnika tkanja je univerzalna, razlikujejo se orodja in stroji, na katerih se dela.

Osnovno orodje za tkanje so bile statve. Tkali so večinoma v zimskem času, kdor ni imel zemlje za preživljanje, tudi celo leto.

V glavnem so tkale ženske, moški so jim pomagale pri napeljevanju niti na statve.

Tkalstvo - tkanje lanu na Otoku ljubezni v Ižakovcih

Tkalski muzej

Posušen lan so ženske trle na trlicah, da so se vlakna ločila od stebla. V trlici so se stebla zlomila in odpadla, tericam pa so ostajala v roki samo vlakna za predivo.

Sledilo je razčesavanje in čiščenje prediva na grebenih. S predenjem nastaja nit oziroma preja. Poleg kolovrata, so postavili prosto stoječo preslico, na katero so z vrvjo zavezali koudilo, nit je predica s slinjenjem ali močenjem prstov sukala na vreteno, povezano z velikim kolesom, ki ga je predica poganjala s stopalnikom na spodnjem delu kolovrata.

Ko je bilo vreteno polno, ga je snela in nit navila na motovilo. Ker so bila predena naravne, sivkaste barve, so jih dali kuhat v lug, da so jih pobelili. Posušeno predeno, štreno so navili na krožni vitel. S krožnega vitla so s pomočjo pripomočka za navijanje klopk, navili v klopke. Klopke so bile pripravljene za tkalca.

Predivo

Pozno jeseni so trli lan. Kjer je bil manjši pridelek, so kurili v krušni peči. Prosto stoječa peč, sušilnica za lan, imenovana »pejč« ali »bik« je bila različnih oblik. Najpomembnejše orodje terilj je bila trlica. Preden so začele treti s trlicami, so si ponekod z lesenim batom, tolkačem na lesenem podu ali debeli klopi suhi lan, vzet iz peči, stolkle.

Trenje, trlanje, klanfanje je bilo žensko delo. V procesu trenja je lesena sredica odpadala od zunanje skorje in nastajalo je predivo. Predivo so ženske razčesale na lesenem grebenu s kovinskimi zobci, da se je ločilo slabše od boljšega prediva, in ga zasukale v babo, fige.

Vez s preteklostjo

Vezi s preteklostjo dajejo življenjsko energijo naši identiteti.  Ohranjena znanja in spretnosti naših prednikov bogatijo našo sedanjost in prihodnost.

Dobrodošli med BÜJRAŠI

Ljudje so se spopadali z reko in jo zabüjrili. Iz büjranja se je razvil spoštovan poklic büjraš. Ime izhaja iz prekmurske besede büjr, kar pomeni približno to, kar v slovenščini jez.

Büjraški dnevi

Da spomin na nekdanje življenje ob Muri in na bogato narodno izročilo ne bi nikoli zbledel, se na Otoku ljubezni ob plavajočem mlinu vsako leto avgusta zberejo büjraši, mlinarji, predice, tkalke, lončarji, pletarji, brodarji, kmetje, ljudski godci ter pevci, da obiskovalcem pričarajo delček življenja preteklih dni.

Brod na Muri

Bi obiskali tkalsko delavnico ?

Vabljeni na obisk Otoka ljubezni v Ižakovcih.

Velikost pisave
Kontrast