TKANJE
Pridelava, preja in tkanje
Svečana otvoritev tkalske delavnice in predaja svojemu namenu je bila 9. avgusta 2014.
Osnovna surovina za tkanje, kot se je ohranilo v teh krajih, je lan. Množična vzgoja in predelava lanu se je v teh krajih odvijala okrog leta 1955. Nato je dejavnost zamrla, ponovno pa obudila v Ižakovcih po letu 1992.
Kolovrat
Najbolj prepoznavno orodje in simbol tkanja je kolovrat. Kolovrat je lesena priprava za sukanje lanene, tudi konopljine niti. Vse do 16. stoletja se je poganjal ročno z roko. V tem obdobju se je izumila posebna ročka v obliki črke »U«, ki je povezana z vretenom.
Z namestitvijo »stopalke« na dno kolovrata se je sprostila ena roka, ki je prej morala poganjati kolo kolovrata. Kolovrate so po naročilu izdelovali kolarji. Zanj je značilno tudi, da je bil obvezno darilo za nevestino balo.
Tkalke so pri svojem delu uporabljale tudi »trlico«, ki je najvažnejše orodje teric. Uporablja se za trenje lanu ali konoplje. Teritev lanu je nekoč veljala za domači – kmečki praznik. Delo je trajalo ves dan. Posušen lan, lahko še vroč, za sušenje katerega je poskrbel sušilec, so terice obdelale tako, da so lanena olesenela stebla ločile od vlaken. Ostanek, ki je nastal, se je imenoval pazder ali tudi pozder.
Z velikim glavnikom so nato s potegi med velikimi lesenimi ostmi »osmukale« lan, da so odstranile glavice s semeni. Boljši pridelek daje seme, ki je staro 3 – 5 let.
Tradicijo predelave in prikaza tkalstva od semena do končnega izdelka ohranja Skupina LAN, ki deluje pod okriljem Turističnega društva »Bűjraš« Ižakovci. Poleg muzeja, ki se nahaja na Otoku ljubezni in prikazuje preko slik in rekvizitov sam postopek predelave, članice občasno prikažejo sam postopek predelave tudi »v živo«.
Članice so nepogrešljivi del predstavitev vasi na najrazličnejših prireditvah v Občini Beltinci in širše. Članice pa so znane tudi po tem, da predstavljajo kulinarično ponudbo naše vasi in tega področja, saj se predstavljajo tudi s svojimi sladkimi »domačimi prekmurskimi« dobrotami: kukarčnimi pogačami, prekmursko gibanico, krapci, …
Skupaj z ZTKŠ Beltinci so članice ob tkalskem muzeju letos ogradile in pripravile manjšo njivico, na kateri so zasejale lanena semena. Skupaj bomo spremljali njegovo kal, rast in zorenje ter njegovo setev ter predelavo do končnega izdelka, to je do platna.
Tkalski muzej
Posušen lan so ženske trle na trlicah, da so se vlakna ločila od stebla. V trlici so se stebla zlomila in odpadla, tericam pa so ostajala v roki samo vlakna za predivo.
Sledilo je razčesavanje in čiščenje prediva na grebenih. S predenjem nastaja nit oziroma preja. Poleg kolovrata, so postavili prosto stoječo preslico, na katero so z vrvjo zavezali koudilo, nit je predica s slinjenjem ali močenjem prstov sukala na vreteno, povezano z velikim kolesom, ki ga je predica poganjala s stopalnikom na spodnjem delu kolovrata.
Ko je bilo vreteno polno, ga je snela in nit navila na motovilo. Ker so bila predena naravne, sivkaste barve, so jih dali kuhat v lug, da so jih pobelili. Posušeno predeno, štreno so navili na krožni vitel. S krožnega vitla so s pomočjo pripomočka za navijanje klopk, navili v klopke. Klopke so bile pripravljene za tkalca.
Predivo
Pozno jeseni so trli lan. Kjer je bil manjši pridelek, so kurili v krušni peči. Prosto stoječa peč, sušilnica za lan, imenovana »pejč« ali »bik« je bila različnih oblik. Najpomembnejše orodje terilj je bila trlica. Preden so začele treti s trlicami, so si ponekod z lesenim batom, tolkačem na lesenem podu ali debeli klopi suhi lan, vzet iz peči, stolkle.
Trenje, trlanje, klanfanje je bilo žensko delo. V procesu trenja je lesena sredica odpadala od zunanje skorje in nastajalo je predivo. Predivo so ženske razčesale na lesenem grebenu s kovinskimi zobci, da se je ločilo slabše od boljšega prediva, in ga zasukale v babo, fige.
Želite obiskati Otok ljubezni in njegovo neokrnjeno naravo ?
Vabljeni na ogled mlina in broda na Muri, spoznajte büjraše in büjraštvo, sprehodite se med tulipani in si oglejte tkalsko delavnico. Sprostite se v neokrnjeni naravi Otoka ljubezni.
Obiščite tkalsko delavnico
Foto: Simon Škafar, www.simonskafar.com
Vez s preteklostjo
Vezi s preteklostjo dajejo življenjsko energijo naši identiteti. Ohranjena znanja in spretnosti naših prednikov bogatijo našo sedanjost in prihodnost.
Dobrodošli med BÜJRAŠI
Ljudje so se spopadali z reko in jo zabüjrili. Iz büjranja se je razvil spoštovan poklic büjraš. Ime izhaja iz prekmurske besede büjr, kar pomeni približno to, kar v slovenščini jez.
Büjraški dnevi
Da spomin na nekdanje življenje ob Muri in na bogato narodno izročilo ne bi nikoli zbledel, se na Otoku ljubezni ob plavajočem mlinu vsako leto avgusta zberejo büjraši, mlinarji, predice, tkalke, lončarji, pletarji, brodarji, kmetje, ljudski godci ter pevci, da obiskovalcem pričarajo delček življenja preteklih dni.
Bi obiskali tkalsko delavnico ?
Vabljeni na obisk Otoka ljubezni v Ižakovcih.
